Samostojni visokošolski zavodi postavljajo višje standarde, ki bi jim moral slediti tudi javni izobraževalni sistem

Samostojni visokošolski zavodi postavljajo višje standarde, ki bi jim moral slediti tudi javni izobraževalni sistem

Ljubljana (19. september 2018): Ob pričetku novega šolskega leta Samostojni visokošolski zavodi, povezani v Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov, pozivajo k bolj enakovredni obravnavi. Apelirajo tudi na novo vlado, da bi imela več posluha za njihov doprinos k splošni blaginji vseh državljanov. Visoka zaposljivost študentov (več kot 90%), tesno sodelovanje z gospodarstvom in individualen pristop so ključne dodane vrednosti, ki jih vnašajo v visokošolski sistem. »Samostojni visokošolski zavodi so fleksibilni, pri nas študentje niso samo številke,« poudarja mag. Katja Kraškovic, predsednica Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov. Skupnost odpira tudi vprašanje financiranja visokega šolstva oz. možnost uvedbe sistema vavčerjev.

 

»Doslej so nacionalne strategije za področje visokega šolstva ignorirale zasebno visoko šolstvo, še manj pa so bile sposobne spoznati njegovo poslanstvo v družbi,« so prepričani predstavniki Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov, ki združuje 34 samostojnih visokošolskih zavodov. »Aktivno se zavzemamo za višjo kredibilnost, popularizacijo in enakovreden položaj v primerjavi z javnimi visokošolskimi zavodi,« poudarja mag. Katja Kraškovic, predsednica Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov. Dodaja, da je zakonodaja na področju visokega šolstva bolj naklonjena javnim kot samostojnim visokošolskim zavodom. V sferi javnega šolstva je pomembno merilo število zaposlenih učiteljev in število njihovih člankov, medtem ko se samostojni visokošolski zavodi zavzemajo tudi za višjo zaposljivost diplomantov in višjo vključenost učiteljev iz prakse. Ključno merilo bi moral biti prispevek šole k višji zaposljivosti, sposobnosti prisluhniti potrebam trga in kakovost študija, ne pa zgolj kdo je ustanovitelj šole. »Naš cilj je ustvariti diplomanta, ki bo iskan na trgu dela, saj je prispevek, ki ga posameznik da družbi tudi pomemben element osebne sreče,« še dodajajo na skupnosti.

 

Ob vstopu v novo študijsko leto je podatek o vključenosti v šolski sistem ravno tako pomemben kot podatek o končni zaposljivosti. »Pogosto se dogaja, da imamo preveliko število diplomantov določene smeri, ki ne dobijo službe, ali pa so prisiljeni delovati na področjih, za katera se niso izobrazili. To je velik izziv in sistem v Sloveniji je zelo počasen pri reševanju. Samostojni visokošolski zavodi so pri tem v prednosti v primerjavi z javnimi visokošolskimi zavodi,« so prepričani predstavniki skupnosti. Ena izmed glavnih prednosti Samostojnih visokošolskih zavodov je namreč ravno njihova agilnost in tesna povezava z gospodarstvom. Pri pripravi nabora kompetenc, ki jih mora študent osvojiti, bi morali vselej sodelovati tudi delodajalci. Le tako se lahko število in profil diplomantov prilagodi potrebam trga. Samostojni visokošolski zavodi zato v ospredje postavljajo posameznika in uporabno znanje, s ciljem, da ga bo lahko le-ta neposredno uporabil pri delu in tako aktivno soustvarjal gospodarsko rast.

 

Več kot 90 odstotkov diplomantov Samostojnih visokošolskih zavodov je zaposlenih; dostopni pa so tudi podatki o tem, koliko študentov po zaključku študija napreduje na bolj odgovorno in bolje plačano delovno mesto. Statistike so spodbudne  – po končanem študiju napreduje okoli 65 odstotkov vseh diplomantov.

Aktualno vprašanje je tudi financiranje visokega šolstva v Sloveniji. »Vsekakor je ugodno, da imamo brezplačno javno šolstvo, vendar tega ne znamo ceniti. Podpiram idejo o uvedbi sistema vavčerjev, tako bi imel študent na voljo izbiro fakultete, ki mu najbolj ustreza – javni visokošolski zavod ali Samostojni visokošolski zavod,« meni mag. Katja Kraškovic. Sistem vavčerjev bi povečal tudi odgovornost študentov, ki velikokrat neodgovorno izkoriščajo brezplačni študij, in prispeval k temu, da bi se lažje uveljavile in razvijale tiste šole, ki so kakovostne. Ne glede na lastništvo.

 

V skupnosti poudarjajo pomen konkurence med zavodi oz. fakultetami. Ta zagotavlja večjo inovativnost, kakovost in prilagodljivost ponudnikov. Samostojni visokošolski zavodi odlično dopolnjujejo javne v regijah, kjer javnih univerz ni, ponudbo javnih visokošolskih zavodov pa bogatijo tudi na področjih, kjer je treba spremembe uvajati hitro – denimo uvesti program za novonastajoče poklice, v praksi uporabiti nove metode učenja itd.

 

»Nikoli nismo pozivali k zaostrovanju odnosa med javnimi in samostojnimi izobraževalnimi ustanovami, prav nasprotno, želimo si sodelovanja,« dodaja mag. Katja Kraškovic. Na skupnosti poudarjajo, da so večkrat poskušali poiskati sinergije z javnimi visokošolskimi zavodi v smislu izmenjave znanja, vendar niso bili uspešni. Soočamo se z masovno neizkoriščenimi možnostmi vključevanja dobre prakse Samostojnih visokošolskih zavodov v delovanje javnih visokošolskih zavodov oz. univerz in obratno.

 

»Vsekakor si bomo še naprej prizadevali za bolj enakovredno obravnavo in bolj uravnoteženo nacionalno strategijo visokega šolstva, ki bi bila po meri potreb trga dela. Borili se bomo za enake možnosti izobraževanja, v vseh regijah in vseh življenjskih obdobjih,« napovedujejo na Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov.

2018-10-03T15:00:50+00:00 03. 10. 2018|