Republika Slovenija
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Masarykova 16
1000 Ljubljana
Maribor, 27.11.2017
Pripombe in komentarji skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov na predlog zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti (november 2017)
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo predlog Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Predlog je objavljen na spletnem portalu E-demokracija, preko katerega je do 29. novembra 2017 možna oddaja komentarjev. Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov je predlog zakona preučila in ugotovila kar nekaj pomanjkljivosti tovrstnega normativnega urejanja. V nadaljevanju podajamo nekaj komentarjev in pripomb na besedilo predloga zakona.
1) V predlogu Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki je objavljen na spletnem portalu E-demokracija dne 30.10.2017 (v nadaljevanju: predlog Zakona), manjka v splošnih določbah člen, ki bo jasno razmejil in opredelil posamezne vrste raziskovalnih organizacij in drugih relevantnih subjektov. Ni dovolj samo bežna omemba pomena izrazov, kot to določa 5. člen, saj predlog Zakona v ospredje postavlja zgolj javne raziskovalne organizacije, glede zasebnih raziskovalnih organizacij pa vzpostavlja precejšno nejasnost in pravno negotovost. Prav tako menimo, da manjka posebno poglavje v Zakonu, ki bi uredilo ustanovitev raziskovalnih organizacij (predvsem pogoje za ustanovitev in pridobitev financiranja). Smiselno bi bilo razmisliti tudi o akreditaciji raziskovalnih programov, podobno kot je to predvidel eden izmed prejšnjih osnutkov zakonov, s katerim se je želelo urediti raziskovalno-razvojno dejavnost.
2) Nasprotujemo normativni ureditvi, po kateri je glavno formalistično merilo za dodelitev financiranja delitev na javne in zasebne raziskovalno-razvojne subjekte, ne pa merilo kakovosti omenjene dejavnosti, ki bi moralo biti v ospredju. Nedopustno je, da bo država, po vzoru ureditve sofinanciranja doktorskega študija, prednost dajala državnim (javnim) subjektom, ne glede na njihovo morebitno (ne)kakovostno izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti.
Eno izmed glavnih novosti je institucionalno financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti. Zakon je v tem poglavju precej skop in ohlapen. Po eni strani naj bi zagotavljal stabilno financiranje, po drugi strani pa določa, da bodo merila in kriteriji za izbor raziskovalno-razvojnih aktivnosti prepuščeni podzakonskemu predpisu, ki ga bo sprejelo pristojno ministrstvo oz. minister. Glede na to, da bi morali stremeti k namenski porabi javnih sredstev, bi zakon moral vsebovati konkretnejše določbe o pridobitvi in ohranitvi institucionalnega financiranja. Potrebno je podrobneje razdelati pridobitev in ohranitev tovrstnega financiranja, prav tako pa postopke in naloge Agencije pri evalvacijah, ki bi morale biti stalne, zunanje in notranje, ter predpisane z zakonom. V kolikor bi bilo dodeljeno institucionalno financiranje raziskovalno-razvojnim subjektom, ki ne bi več izpolnjevali predpisanih pogojev in zahtevane kakovosti raziskovalno-razvojne dejavnosti, bi Zakon moral omogočiti odvzem in »prenos« tovrstnih sredstev na drug subjekt, ki bi te pogoje izpolnjeval.
Prav tako manjka jasna določitev katere raziskovalno-razvojne dejavnosti se (so)financira. Trenutno to ureja 1. člen Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16). Menimo, da gre za določbo, ki bi morala biti zapisana v zakonu.
3) Kljub nadzoru nad porabo sredstev namenjenih za raziskovalno-razvojno dejavnost s strani Zakona o javnih financah, bi bilo potrebno v tem predlogu Zakona jasno in določno opredeliti na podlagi katerih predpisov se vrši nadzor nad temi sredstvi. Določiti je potrebno vse vrste revizij, evalvacij in ostalih postopkov nadzora, ter sprejeti potrebne podzakonske predpise, ki bi konkretizirali omenjene zakonske določbe.
Manjka tudi določilo o rednem (enoletnem) poročanju pristojnega ministra o uspešnosti javnega financiranja raziskovalno-razvojne dejavnosti. Pristojni minister bi predmetno poročilo oddal Vladi RS in Državnemu zboru RS.
4) Prav tako nasprotujemo »izbrisu« statusne možnosti zasebnega raziskovalca, ter s tem tudi registra zasebnih raziskovalcev.
5) V 9. členu predloga Zakona se vzpostavlja podlaga za oblikovanje Sveta za raziskovanje in inovacije Republike Slovenije, v 10. členu pa njegova sestava. Nihče od članov Sveta, ki so predvideni, ne bo zastopal interesov zasebnih raziskovalnih zavodov, oz. zasebnih visokošolskih zavodov. Besedilo tega člena je potrebno dopolniti tako, da bodo primerno zastopani tudi interesi prej omenjenih subjektov.
6) V 6. poglavju predloga Zakona, konkretneje v 67. členu, je določen izbor in podelitev koncesije za izvajanje javne službe na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti. Nasprotujemo zapisu, da se lahko samo izjemoma, kadar Republika Slovenija v okviru delovanja javnih raziskovalnih organizacij ne more zagotoviti izvajanja raziskovalno-razvojne dejavnosti v ustreznem obsegu, izvaja javna služba na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti tudi na podlagi koncesije za financiranje raziskovalnih oziroma infrastrukturnih programov.
Opozarjamo tudi, da tako vsebinsko nenapolnjeni zakonski pojmi, kot je »ustrezen obseg«, niso dovolj določni, da bi na njihovi podlagi lahko odločali o pravici do financiranja raziskovalno-razvojne dejavnosti.
Kot je mogoče razbrati iz medijev, je precej deležnikov, oziroma strokovne javnosti, nezadovoljne s takšnim predlogom Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. S predlogom so nezadovoljni na Institutu Jožefa Stefana, Kemijskem inštitutu, Nacionalnem inštitutu za biologijo, Rektorski konferenci, kot tudi člani delovne skupine, ki so zakon pripravljali. Upamo, da bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport upoštevalo številne kritike in se lotilo spreminjanja zakonodaje na premišljen in strokovno utemeljen način.
Dr. Matjaž Škabar
Predsednik Skupnosti SVZ