Kako izboljšati visokošolski sistem v Sloveniji? S sinergijo javnih in samostojnih zavodov

Kako izboljšati visokošolski sistem v Sloveniji? S sinergijo javnih in samostojnih zavodov

Ljubljana (27. junij 2018): Zasebne samostojne šole so pogosto tarča neutemeljenih kritik. V Sloveniji deluje Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov, ki združuje več kot 30 ustanov, te pa se aktivno zavzemajo za višjo kredibilnost, popularizacijo in enakovreden položaj v primerjavi z javnimi šolami. Privatno šolstvo ima namreč številne prednosti (individualen pristop, tesno sodelovanje z gospodarstvom, usmerjenost v izobraževanje za potrebe trga, zavezanost kakovosti) in tako skupaj s ponudbo javnih šol tvorijo sinergijo.

 

 

Izobraževalni sistem nosi veliko odgovornost, saj ustvarja, širi in ohranja znanje, neti strast do dela, razvoja in modrosti, raziskave pa kažejo, da se ponaša tudi s pomembnim družbenim kapitalom – zaupanjem. Letošnja raziskava družbe Edelman, ki od leta 2000 meri stopnjo zaupanja v 28 državah, kaže, da najvišjo verodostojnost pripisujemo strokovnjakom (tehničnim in akademskim) – zaupa jim 62 odstotkov anketirancev. Na drugem mestu so “posamezniki kot mi”, tretje mesto si delijo finančni analitiki in uspešni podjetniki s 50% (glej dodatek). Edelmanov barometer zaupanja kaže, da je v samem vrhu tudi sektor izobraževanja kot tak  – odločitvam, sprejetim v tej panogi, zaupa 70% anketiranih.

 

»Visoka stopnja zaupanja, ki nam jo podaja splošna javnost, nam nalaga tudi odgovornost. Na področje izobraževanja ne bi smeli vstopati kot na bojišče; razmišljati bi morali razvojno in ves čas iskati sinergične učinke,« poudarja mag. Katja Kraškovic, predsednica Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov in predsednica uprave GEA College. »Žal pa opažamo, da je zakonodaja na področju visokega šolstva vsekakor bolj naklonjena javnim kot zasebnim visokošolskim zavodom, in to kljub temu, da se moramo zasebniki za kredibilnost truditi in vlagati v kakovost izobraževanja ravno tako kot javne šole.«

 

Samostojni visokošolski zavodi namreč na polje izobraževanja vnašajo dodatne specifične prednosti, pri čemer izstopa zlasti 7 točk:

 

  1. agilnost in hitro prilagajanje programov, z namenom odzivanja na različne potrebe trga dela (npr. izobraževanje za t.i. poklice prihodnosti);
  2. individualni pristop: zaradi manjšega števila slušateljev, se lahko predavatelji bolj posvetijo potrebam posameznika in tako lažje prepoznajo njegove potenciale; udeležencem je zagotovljeno mentorstvo, e-učilnice, skratka komunikaciji je namenjena posebna pozornost;
  3. posluh za potrebe odraslih v izobraževanju;
  4. tesno sodelovanje z gospodarstvom – predavateljska mesta zasedajo poleg akademikov tudi strokovnjaki iz gospodarstva in industrije; slušatelji aktivno delujejo na projektih, kjer se seznanjajo s konkretnimi in aktualnimi izzivi; šole organizirajo strokovne ekskurzije v domača in tuja podjetja;
  5. manj akademsko podajanje vsebin v prid večje praktične usmerjenosti;
  6. delujejo po principu podjetij – zato so še toliko bolj zavezani kakovosti, saj lahko samo tako prepričajo posameznike, da se vpišejo na njihove programe, kakovost pa je tudi edino merilo, ki bo zagotovilo zadovoljstvo in priporočila študentov po končanem študiju;
  7. programi sledijo cilju čim višje zaposljivosti.

Eno izmed meril uspeha, še zdaleč pa ne edino merodajno, so tudi lestvice. Po podatkih lestvice letošnje World University Ranking, ki vsako leto preuči prek 1000 univerz, prva mesta zasedajo privatne univerze, kalifornijski Berkeley je kot najvišje uvrščena javna univerza (šele) na 18. mestu. Podatki iz tujine torej kažejo, da je obstoj samostojnih zasebnih šol potreben, saj v prostor vnašajo svežino in dopolnjujejo ponudbo javnih šol, zlasti tam, kjer je treba spremembe uvajati hitro. Nastajajo novi poklici, tehnološke spremembe zapovedujejo potrebe po novih znanjih in le tiste šole, ki imajo tesen stik z gospodarstvom in ki tudi same delujejo po načelih podjetij, lahko krepijo sodobne vrednote, kompetence in znanja.

 

Podatki o terciarnem izobraževanju v Sloveniji opogumljajo. Vključenost mladih v terciarno izobraževanje je namreč visoka (43%), s čimer smo cilj Evropske unije, da do leta 2020 doseže 40% vseh ljudi, starih med 30 in 34 let, terciarno izobrazbo, že presegli.

 

»Zavezanost vseživljenjskemu učenju bo morala postati zveza vseh nas,« ob tem  poudarja mag. Katja Kraškovic ter napoveduje, da bo Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov oktobra organizirala javni posvet na temo izboljšanja visokošolskega sistema v Sloveniji. Cilj vseh izobraževalnih zavodov, ne glede na lastništvo, je s kakovostnim izobraževanjem izpolniti potenciale motiviranih posameznikov, to pa bi morala učinkovito podpirati tudi zakonodaja.

 

Kakovost izobraževalnih programov mora biti ne vprašljiva, zagotovljena pa mora biti tudi raznolikost ponudnikov. Javne in zasebne samostojne šole tvorijo sinergične učinke in skozi dopolnjevanje pripomorejo k bolj celovitemu izobraževanju. Znanje, prepleteno z izkušnjami, je ključna konkurenčna prednost naše države, odgovornost šol je pa, da jo gradi premišljeno.

 

Dodatne informacije:

Tonja Blatnik, ustanoviteljica, iUFC-Institute for Universal Future Communications (041 391 161) in Rok Koželj (041 764 637)

 

Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov se zavzema za kakovostno strokovno, znanstveno, umetniško in razvojno delo na visokošolskem izobraževalnem področju kot pomembnem in nepogrešljivem delu terciarnega izobraževanja. Včlanjenih je več kot 30 samostojnih visokošolskih zavodov, ki imajo zasebne ali javno-zasebne ustanovitelje. Več: https://www.skupnost-svz.si

 

Dodatek:

Edelman Trust Barometer, 2018,www.edelman.com/trust-barometer

2018-07-04T09:30:11+00:00 04. 07. 2018|